Začetki vročega cinkanja
Začetki vročega potopnega cinkanja, kot postopka
antikorozijske zaščite izdelkov iz železa in jekla, segajo v
16. in 17. stoletje, ko prvič zasledimo trgovanje s cinkom na
Kitajskem in v Severni Indiji. Takrat se začne
uporabljati tudi izraz »korozija«. Leta 1742 Francoz
Malouin iznajde postopek, pri katerem železo namoči v raztaljen cink in
ga tako zaščiti s cinkovo prevleko. Postopek vročega cinkanja
leta 1837 patentira Sorel. Po letu 1840 začnejo rasti prve pocinkovalnice v
Franciji, Angliji in Nemčiji.
Štiri faze vročega cinkanja
Pri vročem cinkanju se površinsko očiščen
jekleni element potopi v talino cinka, in tako nastane cinkova prevleka, ki ima
izjemne antikorozijske značilnosti. Tehnološki postopek zajema štiri
glavne faze:
- Nalaganje
V fazi nalaganja elemente obešamo na posebne gredi s pomočjo
žice ali verig. Gredi skozi ves postopek transportiramo z dvigali.
- Kemijsko čiščenje in predpriprava površine
Obešene elemente nato očistimo rje in škaje v kemijskih
kopelih, s potapljanjem v kadeh. Prva stopnja je razmaščevanje v kislem
lugu, nato sledi luženje v klorovodikovi kislini. Ko so elementi kovinsko čisti,
jih ponovno speremo v vodi in potopimo v raztopino fluksa. Sledi sušenje
v sušilni komori.
- Vroče potopno cinkanje v talini cinka
Tako pripravljene elemente potopimo v raztaljen cink. V tem postopku pride
do metalurške vezave cinka in železa. Če je potrebno, elemente
ohladimo v vodi.
- Razlaganje, čiščenje in embaliranje
Kot končna faza sledi razlaganje, čiščenje kapljic
cinka, cinkovega pepela ter embaliranje. Pošiljko na koncu stehtamo in skladiščimo
na terminalu, kjer počaka na odpremo.
Dolgotrajna odpornost na korozijo
Velika prednost vroče pocinkane prevleke je dolgotrajna odpornost na korozijo.
Trajanje takšne prevleke je odvisno od tega, v katerem klimatskem tipu se
nahaja. Po standardu SIST EN ISO 14713 (antikorozijska zaščita železnih
in jeklenih konstrukcij – Cinkove in aluminijeve prevleke), poznamo 6 klimatskih
tipov atmosfere. Pri začetni debelini vroče cinkane prevleke 100 µm,
bo ta na podeželski atmosferi zdržala več kot 100 let (tip C2 :0,1–0,7
µm/leto) , v urbanem področju in blagi obmorski klimi pa več kot
50 let (tip C3: 0,7–2 µm/leto).
|
|
Za dodatne informacije in vprašanja v zvezi z našimi
izdelki in storitvami nas
kontaktirajte.
|