Prednosti vročega potopnega cinkanja pred barvanjem
Katere so najpogostejše zaščite pred korozijo?
Ker poznamo vzroke za nastajanje korozije, lahko hitro najdemo ustrezno rešitev.
Kisiku, različnim plinom, kislinam ali bazam, solem in vlagi je treba preprečiti
dostop do površine kovine. Jeklo moramo prevleči
s tanko kovinsko ali nekovinsko prevleko, ki ga ščiti
pred nadaljnjo korozijo. Najpomembnejše pri vsaki zaščiti
pa je, da mora biti površina kovine dobro očiščena in razmaščena,
sicer se zaščitna plast ne prime na podlago.
Kovinske prevleke
So najkvalitetnejše prevleke. Izbrati moramo kovine, ki
so bolj elektropozitivne od železa (cink, aluminij). Te prevleke so zaščitene
z oksidno plastjo, in na ta način ščitijo sebe in
železo pred nadaljno oksidacijo.
Prevleke, ki so manj elektropozitivne od železa (svinec, kositer, nikelj,baker),
sicer zaščitijo površino železa pred korozijo, če pa
so na površini raze, je korozija bolj verjetna, kot pri nezaščitenemu
kosu železa.
Načini zaščite železnih elementov s kovinskimi prevlekami:
1. Potapljanje:
Predmet potopimo v raztaljeno kovino (cink – vroče cinkanje,
kositer).
Vroče cinkanje – antikorozijska zaščita
jekla s cinkom – potapljanje elementov v raztaljeni cink. Za vse konstrukcije
in elemente, ki so izpostavljeni zunanji atmosferi.
Centrifugalno cinkanje – je prav tako vroče cinkanje,
le da se neposredno po potapljanju mali elementi centrifugirajo v košu centrifuge.
Namenjeno je malim kosom z navoji in drugimi majhnimi deli – potapljanje v
talino cinka v perforirani posodi, ki se po končanem potapljanju zavrti, s
tem pa se odstrani odvečni cink in oblikuje čista površina prevleka.
Kontinuirno vroče cinkanje – kontinuirni postopek
vročega cinkanja, kjer se skozi talino neprekinjeno cinka pločevina
ali žica.
Proizvodnja pocinkane pločevine in žice v kolutih je namenjena za nadaljnjo
uporabo in oblikovanje končnih izdelkov.
2. Razpraševanje raztaljene kovine:
Šerardizacija – antikorozijska
zaščita jekla s cinkom – vrtenje elementov in cinkovega prahu
v bobnih pri visoki temperaturi.
V posebni posodi se sproti tali kovinska žica (svinec, cink-šeradizacija,
aluminij, kositer), ki jo stisnjen zrak razprši po predmetu. Predmet enakomerno
obračamo, da se kapljice raztaljene kovine oprimejo celotne površine.
Metalizacija s cinkom – antikorozijska zaščita
jekla s cinkom – brizganje raztaljene cinkove žice s pištolo.
3. Galvanizacija:
Galvansko cinkanje – antikorozijska zaščita
jekla s cinkom – na osnovi elektrolita, cinkove anode in katode.
V galvani cinkajo – galvansko vroče cinkanje, srebrijo,
medijo in nikljajo.
Preden je izdelek pocinkan, ga kemično razmastimo in speremo, nato pride na
vrsto jedkanje. Jedkanje je spreminjanje površine predmeta s kemično
delujočimi utekočinjenimi ali uplinjenimi sredstvi. To so na primer kisline,
kloridi. Ko je izdelek pojedkan, ga speremo. Sledi anodno ali katodno kemično
razmaščevanje, nato ponovno spiranje, nato dekapiranje. Dekapiranje
je odstranjevanje oksidne pene s kovine z luženjem in plamenom. Izdelek ponovno
spiramo, nato pa cinkamo. S tem, ko prevlečemo železne predmete s cinkom,
jih zaščitimo pred korozijo. Po cinkanju izdelek spiramo, nato pa pasiviramo
ali kromatiziramo (samo cink lahko pasiviramo). Izdelek speremo in ga posušimo.
Pri nikljanju, srebrenju in medenju je postopek podoben.
Nekovinske prevleke
1. Mineralne masti ali olja
Uporabljamo za kratkotrajno zaščito strojev, pločevine
(olja in masti pospešujejo korozijo, če vsebujejo nenasičene maščobne
kisline). Orodja in strojne dele, ki niso posebej zaščiteni, premažemo
z mastjo in oljem.
2. Barvanje in lakiranje
Barve in laki ne le zaščitijo, ampak pripomorejo
tudi k estetskemu videzu predmeta. Nanašamo jih s čopičem, brizganjem
ali potapljanjem. Nanašanje je hitro, enostavno in precej poceni. Barvanje
in lakiranje sta najbolj razširjena postopka.
3. Emajliranje
Emajli so steklene prevleke. So zelo odporni, vendar krhki. Na kovino nanesemo emajlirano
maso in izdelek žgemo pri temperaturi 750oC-850oC. Emajliranje
se je najbolj uveljavilo pri izdelavi kuhinjske posode.
4. Plastificiranje
Na predmet nabrizgamo umetno maso. Plastificirani predmeti so zelo odporni pred
obrabo.
5. Bruniranje
Jeklo prevlečemo z železovim oksidom in pore zamažemo z voskom. Predmet
postane od kovinsko-sive do črne barve. Potek dela: jeklen predmet očistimo,
segrejemo na 600oC in potopimo v laneno olje. Postopek večkrat ponovimo.
Še vroč predmet namažemo z voskom, da zapremo pore. Brunirana površina
odbija zelo malo svetlobe, zato ta postopek uporabljamo v optični industriji.
Vroče cinkanje ugodnejše od barvanja
Stroškovno gledano, sta začetna vložek v barvanje jekla debeline
20 mm in vročega cinkanja enaka, znašata pa približno 15 EUR/m2
površine jekla.
Pri barvanju je upoštevan strošek peskanja Sa2 ½, temeljni
premaz, ter dva pokrivna premaza. Barvanje jekla brez predhodno očiščene
površine je zelo slabo delo, potreba po obnovi premaza se pokaže prej
kot v treh letih.
Vroče cinkanje cenejše in obstojnejše
Tanjša kot je pločevina, cenejše je vroče cinkanje
v primerjavi z barvanjem. Pri 9-milimetrski pločevini znaša
strošek vročega cinkanja komaj 9 EUR/m2 , strošek
barvanja pa naraste že na 19,5 EUR/ m2. Znano je, da vroče
pocinkana prevleka med svojim obstojem ne potrebuje več nobenega vzdrževanja,
medtem ko kvalitetni premazi z barvo, potrebujejo popravilo po 10 letih, v naslednjih
obdobjih pa še pogosteje.
Vroče cinkanje odpornejše na mehanične obremenitve
Vroče pocinkano prevleko odlikuje mnogo boljša odpornost na mehanične
obremenitve. Ta je 8-krat boljša od epoksidnih premazov, ter
20-krat boljša od PVC premazov in epoksidnih prašnih nanosov. Prednost
vročega cinkanja je, da ne dopušča nobenih dvomov o kvaliteti,
saj tvorba cinkove prevleke ni možna na slabo očiščeni površini
jekla, kar pa je pri barvanju izvedljivo.
Dodatni dekorativni premaz z barvo
Če želite dodatni dekorativni premaz z barvo, je le-ta enostavno izvedljiv.
V tem primeru uporabljamo barve, ki imajo oprijem na cink (duplex zaščita).
Primerjalna tabela stroškov vročega cinkanja in barvanja
|
VRSTA PROIZVODA
|
DEBELINA STEN (mm)
|
SPECIFIČNA POVRŠINA (m2/t)
|
STROŠEK CINKANJA (EUR/t)
|
STROŠEK CINKANJA (EUR/m2)
|
STROŠEK BARVANJA (EUR/m2)
|
|
TEŽKE KONSTRUKCIJE
|
17-25
|
13-15
|
205
|
16.5
|
14
|
|
SREDNJE KONSTRUKCIJE
|
13-17
|
15-20
|
230
|
13.5
|
15
|
|
LAHKE KONSTRUKCIJE
|
10-13
|
20-25
|
245
|
11
|
17
|
|
|
8-10
|
25-30
|
280
|
10
|
18
|
|
ZELO LAHKE KONSTRUKCIJE
|
6.6-8
|
30-40
|
325
|
9.5
|
18.5
|
|
|
5-6.5
|
40-50
|
420
|
9
|
19.5
|
|
|
4-5
|
50-65
|
500
|
8
|
|
|
|
4
|
65
|
750
|
7.5
|
|
|
SERIJSKI ARTIKLI
|
3
|
cca. 100
|
250
|
11
|
|
|
Vir: revija Feuerverzinken, l. 2005, Založba: Institut Feuerverzinken GmbH,
Düsseldorf
|
|
|
Za dodatne informacije in vprašanja v zvezi z našimi izdelki
in storitvami nas kontaktirajte.
|
natisni
na vrh